Kot predloge so bili za to izdajo uporabljeni rokopisi treh simfonij Amandusa Ivančiča za dve violini in bas, ki jih hrani arhiv Društva prijateljev glasbe na Dunaju. Rokopisi so prepisi glasov. Narejeni so z isto roko in istega formata. Njihova provenienca je neznana, arhiv si je pridobil vse tri hkrati okrog leta 1820.

Prva simfonija, Simfonija v G duru, ima signaturo XIII 1325/gg in na naslovni strani napis »Simfonia ex G/Violino I^mo/Violino II^do/Basso/Del Sig^re Amando Ivanschiz«. Znana je samo v tem primerku, a navaja jo tudi glasbeni inventar samostana Rajhrad na Moravskem iz leta 1771 (str. 186).

Rokopis druge simfonije, Simfonije v A duru, ima signaturo XIII 8550/gg ter naslov »Simfonia ex A/Violino I^mo/Violi no II^do/e/Basso/Del Sig^re Amando Ivanschiz«. Ta primerek je po doslej zbranih podatkih unikat.

Tretja simfonija, Simfonija v B duru, ima signaturo XIII 8549/gg in napis »Simfonia ex B/Violino I^imo/Violino II^do/ e/Baso/Del Sig^e Amando Ivanschiz«. V razvidu sta še dve kopiji te skladbe. Prva od njiju je prav tako v arhivu Društva prijateljev glasbe na Dunaju (sign. IX 1069) in je v naslovu označena kot Divertimento. Drugo hrani Dvorna biblioteka knezov Furstenbergov v Donaueschingenu (Mus. Ms. 822), ima naslov Trio in je pisana v C duru. Rokopis nosi na naslovni strani zaznamek »Roma 1765«.

Notni tekst simfonij je posnet zvesto po izvirnikih, a pisava je modernizirana, popravljene so kopistove napake in delno dodana znamenja za dinamiko, artikulacijo in okraske, ki so v virih pomanjkljiva, nedosledna, večkrat tudi nejasna. Vsi ti posegi so v notnem tekstu označeni z oglatimi oklepaji, v zadnjem delu revizijskega poročila pa podrobneje pojasnjeni. Dodan je še generalni bas. Basov part v predlogah sicer ni oštevilčen, a čas nastanka teh kompozicij in njihov razmeroma redki kompozicijski stavek govorita v prid akordični spremljavi ali jo vsaj dopuščata. Pri realizaciji so bile upoštevane osnove, po katerih sta se ravnala J. S. Bach in njegova doba. Vešč izvajalec continua bo znal na čembalu ali klavirju z registri ali gostejšimi prijemi na podlagi parta. ki ga prinaša ta izdaja, slediti dinamiki skladb in upoštevati tudi morebitno močnejšo, korično zasedbo v godalih.

I. Simfonija v G duru

Andantino

t. 29, I. violina

prva nota na četrto dobo v predlogi notirana kot osminka, enako tudi prva nota na drugo dobo v t. 32.

Menuet

t. 9, II. violina

v izvirniku na tretjo dobo namesto triol dve šestnajstinki — d' in h.

Finale

t. 42, II. violina

v predlogi prva osminka c".

t. 58, II. violina

v predlogi prva osminka a'.

II. Simfonija v A duru

Andantino

t. 23, II. violina

v predlogi prva šestnajstinka fis".

Menuet

t. 16, 1. violina

druga osminka v predlogi d" (z razveznikom).

t. 26, 1. violina

v izvirniku prvi dve noti pisani kot četrtinki, zadnji dve kot osminki; očiten pogrešek prepisovalca.

Finale

t. 17, I. violina

v predlogi prva osminka na drugo dobo gis".

t. 53, bas

v izvirniku četrtinka na drugo dobo fis.

III. Simfonija v B duru

Andante

v predlogi ima stavek v glasu I. violine naslov Andante, v ostalih dveh glasovih pa Andantino. Enako v prepisu IX 1069. V kopiji, ki jo hrani Dvorna biblioteka v Donaueschingenu, je stavek označen dosledno kot Andante.

t. 8, bas

zadnja šestnajstinka na prvo dobo v predlogi d.

t. 22, II. violina

v predlogi prva osminka g'.

Finale

t. 3, II. violina

osminka na drugo dobo v izvirniku c".