Nadaljnji viri za skladbe, ki jih je objavil Pokorn so navedeni spodaj in za vse so dodane nove kataložne številke.
CZ-Pu, 59 R 3442
CZ-Pk, 3 C 269
PL-MO, 1013
V vseh znanih virih razen neavtentični priredbi v D-KA, Mus. Hs. 235 (uporabljeni za to izdajo) je ta skladba namenjena violini, violi in basu (tj. čelo ali violone).
CZ-Pu, 59 R 3548
CZ-Pk, 3 C 267
CZ-Bm, A 31.744
PL-KRZ, XV-49
D-KA, Mus. Hs. 227 (vir, uporabljen za to izdajo), je transpozicija v C dur. V vseh ostalih znanih virih je ta skladba v B duru in namenjena violini, violi in basu (tj. čelo ali violone).
D-WÜd, KBD/KES K7 Ms091; ta rokopis prihaja iz cistercijanskega samostana v Bildhausenu.29
V vseh znanih virih razen neavtentični priredbi v D-KA, Mus. Hs. 230 (vir, uporabljen za to izdajo), je zgornji glas namenjen violini.
V rokopisu iz D-KA, Mus. Hs. 225 (vir, uporabljen za to izdajo), je to delo transponirano v G dur in napačno pripisano Ivanschizu. V vseh ostalih znanih virih je ta trio napisan v F duru za dve violini in bas (tj. čelo ali violone). Najverjetneje je trio napisal Franz Asplmayr. Ta skladba je z njegovim imenom med drugim ohranjena v CZ-Pnm, XXII A 147 in v S-Skma, C 2-R. Pokorn teh virov ni poznal. Poleg tega je ta ista skladba vsaj v enem primeru napačno pripisana celo Josephu Haydnu (Hob. V: F3) in A-SEI, N II C 64.
V rokopisu iz D-KA, Mus. Hs. 229 je to delo transponirano v D dur in napačno pripisano Ivanschizu. V vseh ostalih znanih virih je ta trio napisan v B duru za dve violini in bas (tj. čelo ali violone). To delo je zagotovo napisal Franz Asplmayr. Z njegovim imenom je med drugim ohranjeno v CZ-Pnm, XXII A 146 in v D-ZL, brez signature. Pokorn teh virov ni poznal.
Maciej Jochymczyk
poslovenila Metoda Kokole
29. Ta vir je, zanimivo, edini znani rokopis z Ivanschizevo glasbo, ki kaže, da bi jo lahko izvajali s kontinuom. Na naslovnici beremo naslednje: »Sonatina Tono Del C | â 3 Stromenti | Violino Solo | Viola Solo | Con | Basso Continuo«. A nad partom za najnižji glas, ki ne vsebuje številk, je zabeleženo le »Basso«.