Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo
Knjiga obravnava izjemen družbeno-političen in okoljsko-religiozen fenomen. V Sloveniji se je v posebni obliki heterotopije najmanj do sredine 20. stoletja ohranila družbena skupnost, ki je ohranila svojo politično, pravno, policijsko in religiozno samostojnost neodvisno od vladajočega krščanskega in državnega sistema. Avtorji raziskujejo verodostojnost pripovedi o tej skriti družbi ter ji iščejo zgodovinski in prostorski okvir. Njen verovanjski sistem zelo očitno izhaja iz staroslovanskega in ustreza predstavi o pramonoteizmu, ki ga opisuje postkrščanska teologija. Tesno je povezan s prostorom, v katerem je materializiran v obliki tročlenih prostorskih struktur t. i. tročanov. Fizikalni poizkus, ki je bil izveden, kaže, da je zelo oprijemljiva verjetnost, da so s tročani ljudje regulirali negativne posledice lokalnega zemeljskega magnetizma in sončnih neviht. Tako so urejali prostor, ki jim je nudil več zdravja in s tem boljšo možnost preživetja. Gre za zgled sonaravnega bivanja. Njegov pomen postaja ob podivjanih vremenskih nesorazmerjih pomembnejši iz dneva v dan.
Poglavja
-
Uvod / Ovitki
-
(Ne)pristnost verovanj in praks v gradivu o “posoških starovercih” ter o primerljivosti in o različnih pogledih na svet
-
Kolonizacija Srednjega Posočja
-
Družbeno-politični vidiki zahodnoslovenske naravoverske skupnosti
-
Elementi slovenske prvotne religije
-
Trije Belini in njihovi sinkretizmi v ustnem izročilu zahodne Slovenije
-
Verovanje host v sklopu staroverstva na Slovenskem in verovanja starih Slovanov
-
Vpliv monolitov na lokalno magnetno polje
-
Cerkev kot del staroverskega svetišča
Prenosi
Zbirka
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
