Inštituti
Biološki inštitut Jovana Hadžija / Jovan Hadži Institute of Biology (BIJH)
se ukvarja s temeljnimi in aplikativnimi raziskavami rastlinstva in živalstva na regionalnem in globalnem nivoju. Znotraj inštituta delujeta dve raziskovalni skupini, ki se ukvarjata z zoologijo in botaniko. Raziskovalci inštituta so vpeti v mednarodne povezave, mnogi so dejavni tudi kot profesorji in svoje znanje predajajo študentom. Izsledki njihovih raziskav služijo kot smernice za posege v okolja številnim naročnikom – recimo Zavodu za varstvo narave, Ministrstvu RS za okolje in prostor, mnogim krajinskim parkom, naročnikom s področja kmetijstva ipd.
Družbenomedicinski inštitut / Sociomedical Institute (DMI)
se loteva raziskav o blaginji in digitalnem zdravju. Odziva se na aktualne in nacionalno pomembne družbenomedicinske problematike – je vodilni partner v programu z akronimom OMRA, katerega geslo je »Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja«, njegov cilj pa seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti z motnjami razpoloženja ter jih obvladovati. DMI se v svojih raziskavah osredotoča tudi na duševno zdravje, nasilje in stiske v digitalni dobi. Njihov pristop je interdisciplinaren, znanstveno kritičen in empirično podprt; ena od glavnih značilnosti njihovega dela pa je, da se povezujejo z vladnimi in nevladnimi strokovnimi institucijami ter drugimi akterji na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Filozofski inštitut / Institute of Philosophy (FI)
se raziskovalno osredinja na štiri temeljne problemske osi, in sicer filozofijo v razmerju z znanostjo, filozofijo v razmerju z umetnostjo, filozofijo v razmerju s politiko in filozofijo v razmerju s filozofijo. Vse od ustanovitve razvija svoje raziskave kot sestavni del mednarodne filozofske diskusije. Raziskovalna področja, ki jih raziskovalci in sodelavci inštituta sistematično in kontinuirano raziskujejo, so: etika, estetika, sodobna filozofija, politična in pravna filozofija, filozofija jezika, filozofija zgodovine in zgodovina politične misli, zgodovina in filozofija znanosti, srednjeveška filozofija, filozofija Immanuela Kanta, filozofski pomen psihoanalize, predvsem psihoanalize Jacquesa Lacana. Sodelujejo pri evropskem raziskovalnem projektu SATORI, katerega cilj je razviti skupne evropske smernice za etiko v raziskovanju in inovacijah, in GRACE, katerega geslo je »Znanost v družbi in za njo« ter poziva k odgovornemu raziskovanju.
Geografski inštitut Antona Melika / Anton Melik Geographical Institute (GIAM)
se ukvarja z geografskimi raziskavami Slovenije, pripravlja temeljne geografske knjige o Sloveniji, vodi domače in mednarodne projekte, organizira znanstvena srečanja, izobražuje mlade raziskovalce, izmenjuje raziskovalce ter sodeluje v pedagoškem procesu na univerzah. Razdeljen je na 7 oddelkov: Oddelek za naravne nesreče, Oddelek za fizično geografijo, Oddelek za geografski informacijski sistem, Oddelek za regionalno geografijo, Oddelek za humano geografijo, Oddelek za tematsko kartografijo in Oddelek za varstvo okolja. GIAM poleg tega upravlja z Zemljepisnim muzejem, ki pridobiva, hrani in ureja kartografsko, slikovno in arhivsko geografsko gradivo ter pripravlja razstave. Že od leta 1946, torej več kot 70 let, GIAM kontinuirano spremlja in preučuje Triglavski ledenik, zadnja leta tudi s pomočjo elektronske kamere na Kredarici.
Glasbenonarodopisni inštitut / Institute of Ethnomusicology (GNI)
s kontinuiranimi temeljnimi in specializiranimi raziskavami osvetljuje, kako se spreminja izvajanje in pojmovanje ljudskih pesmi, glasbe in plesa. Raziskovanje teh vprašanj je umeščeno v sodobne mednarodne premisleke o dediščinskih procesih, tako z vidika procesov instrumentalizacije kot prostorov identifikacije. Poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav je temeljna dejavnost GNI predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah (zgoščenke, spletni dostopi do zvočnega, rokopisnega, slikovnega gradiva), priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo (že od leta 1997 prireja večere slovenske ljudske glasbe z naslovom Zajuckaj in zapoj, ki so vsakič posvečeni točno določenemu področju ljudskega pesemskega in inštrumentalnega izročila) in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
Inštitut za antropološke in prostorske študije / Institute of Anthropological and Spatial Studies (IAŠP)
združuje antropološke raziskave (v najširšem pomenu te besede) z razvijanjem in aplikacijami metod in tehnik geografskih informacijskih sistemov (GIS) in daljinskega zaznavanja. Pri antropoloških raziskavah se osredotočajo na socialnoantropološke študije na Papui Novi Gvineji, v Albaniji in Srbiji ter na arheologijo in arheoastronomijo Mezoamerike. Pri interpretaciji podatkov imajo pomembno vlogo prostorske analize, katerih metodologijo razvijajo sami, pri tem pa upoštevajo konkretne probleme in naravo raziskav, kjer je aplicirana. Pri daljinskem zaznavanju raziskujejo probleme samodejne registracije satelitskih posnetkov in njihovo napredno klasifikacijo, pri čemer posebno pozornost namenjejo razvijanju novih tehnik umetne inteligence in modeliranja.
Inštitut za arheologijo / Institute of Archaeology (IZA)
je že od začetka svojega obstoja usmerjen v temeljne raziskave, zlasti arheološko topografijo Slovenije, evidenco arheološkega gradiva, proučevanje antičnih napisov, raziskovanje poselitve in arheološko bibliografijo. Organizirali so tudi obsežna terenska raziskovanja na ozemlju Slovenije. K IZA sodijo tudi oddelki za arheozoologijo, arheobotaniko in palinologijo. Med odmevnejša odkritja zadnjih let bi lahko uvrstili: piščal iz jame Divje babe (njeno starost ocenjujejo na več kot 60.000 let, odkrili pa so jo leta 1995), barjansko kolo (najstarejše, več kot 5000 let staro kolo z leseno osjo) in zlatnik (keltska imitacija staterja, novca Aleksandra Velikega, s podobo Nike in Atene) s Pezdirčeve njive.
Inštitut za kulturne in spominske študije / Institute of Culture and Memory Studies (IKSŠ)
se ukvarja s preučevanjem življenjskih zgodb pomembnih posameznic in posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v Sloveniji in v svetu, z biografijami posameznih družbenih skupin in njihovih kultur in subkultur ter z izbranimi družbenimi situacijami in praksami. Ker besedna zveza »kulturna zgodovina« za raziskovalke in raziskovalce IKZ pomeni enakovredno obravnavo vseh kultur, se ob zahodnoevropski tradiciji zgodovinopisja opirajo tudi na vzhodnoevropsko zgodovino historične misli. Poleg tega jih posebej zanima pretekla recepcija vzhodne in jugovzhodne Evrope v slovenskem prostoru. Raziskovalnih tem se lotevajo z interdisciplinarnim pristopom oziroma križanjem različnih humanističnih in družboslovnih metodologij. Njihov glavni in najbolj prepoznavni izdelek je Novi Slovenski biografski leksikon, biografije slovenskih osebnosti pa so na voljo tudi na spletišču Slovenska biografija.
Inštitut za kulturno zgodovino / Institute of Cultural History (IKZ)
se ukvarja s preučevanjem življenjskih zgodb pomembnih posameznic in posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v Sloveniji in v svetu, z biografijami posameznih družbenih skupin in njihovih kultur in subkultur ter z izbranimi družbenimi situacijami in praksami. Ker besedna zveza »kulturna zgodovina« za raziskovalke in raziskovalce IKZ pomeni enakovredno obravnavo vseh kultur, se ob zahodnoevropski tradiciji zgodovinopisja opirajo tudi na vzhodnoevropsko zgodovino historične misli. Poleg tega jih posebej zanima pretekla recepcija vzhodne in jugovzhodne Evrope v slovenskem prostoru. Raziskovalnih tem se lotevajo z interdisciplinarnim pristopom oziroma križanjem različnih humanističnih in družboslovnih metodologij. Njihov glavni in najbolj prepoznavni izdelek je Novi Slovenski biografski leksikon, biografije slovenskih osebnosti pa so na voljo tudi na spletišču Slovenska biografija.
Inštitut za raziskovanje krasa / Karst Research Institute (IZRK)
v celostno krasoslovje povezuje geologijo in geomorfologijo krasa, speleologijo, hidrogeologijo krasa, biologijo in mikrobiologijo krasa, ekologijo krasa in preučevanje razvoja krasa ter zgodovino krasoslovja. Vodi krasoslovno študijsko središče Unesca. Sodeluje s krasoslovci s celega sveta in pri vodenju Središča za raziskovanje krasa na Junanski univerzi na Kitajskem ter vsako leto prireja svetovno znano Krasoslovno šolo.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša / Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (ISJFR)
je nacionalno središče za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva. Sadovi teh raziskav so slovarji, zbirke in priročniki slovenskega jezika ter znanstvene razprave. ISJFR sestavlja več oddelkov: Dialektološka sekcija, Etimološko-onomastična sekcija, Leksikološka sekcija, Pravopisna sekcija, Terminološka sekcija, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Jezikovnotehnološki razvojni center (JetRCe) in Knjižnica ISJFR. Javnost ga najbolj pozna po vseslovenskem jezikovnem portalu Fran, ki združuje več kot 30 slovarjev in jezikovnih priročnikov, od poletja 2019 pa je na voljo tudi kot aplikacija. Pripravljajo nov jezikovni portal Franček, ki bo namenjen učencem osnovnih in srednjih šol, osnovno- in srednješolskim profesorjem slovenskega jezika pa kot pripomoček, s katerim bodo učence in dijake poskušali navaditi rabe slovarjev in jezikoslovnih priročnikov. Za jezikovno prvo pomoč poskrbijo v Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU, jezikovne orehe pri novih poimenovanjih na področju strokovnega izrazoslovja pa pomaga treti Terminološka svetovalnica.
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije / Slovenian Migration Institute (ISIM)
se ukvarja z raziskovanjem migracijskih procesov tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju. Njegovi raziskovalci se osredotočajo na študije izseljenstva in priseljenstva, povratništva, etničnosti, migracijskih in integracijskih politik, kulturno-umetniške produkcije izseljencev oziroma priseljencev ter na različne metodološke in teoretične pristope k raziskovanju migracij. Pri svojem delu izhajajo iz številnih humanističnih in družboslovnih disciplin: zgodovinopisja, literarne zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, antropologije, geografije, sociologije in kulturoloških ter političnih ved. Vključujejo se v mednarodne projekte s področja mednarodnih migracij. Posegajo na področji teorije in prakse, s katero se srečujejo pri terenskih raziskavah in pri analizi sekundarnih virov.
se osredinja na starejšo in novejšo slovensko literaturo, primerjalno književnost, literarno in kulturno teorijo, zgodovino in metodologijo primerjalne vede, tekstno kritiko in znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva. Pri tem posebno pozornost namenja razvoju digitalne humanistike na področju rokopisnih repozitorijev in izdaj (po njihovi zaslugi lahko Brižinske spomenike berete tudi na tablici, če se vam zahoče). Pod njegovim okriljem izhaja zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku.
Inštitut za slovensko narodopisje / Institute of Slovenian Ethnology (ISN)
je ena osrednjih etnoloških ustanov v Sloveniji. Razvija temeljne in aplikativne raziskave etnoloških in folklorističnih tem ter pri tem povezuje inštitutsko raziskovalno tradicijo in sodobne študije kulturnih transformacij. Sodelavci spoznanja razširjajo kot predavatelji na slovenskih univerzah in v tujini, se vključujejo v mednarodne raziskave in znanstvena združenja, objavljajo v domačih in tujih znanstvenih publikacijah. ISN ima obsežne zbirke arhivskega gradiva, zvočne in slikovne dokumentacije, gradiva tekočih raziskav in etnološko knjižnico. V okviru ISN deluje tudi Avdiovizualni laboratorij z bogato vizualno dokumentacijo in filmskim gradivom, ki prireja festival Dnevi etnografskega filma.
Muzikološki inštitut / Institute of Musicology (MI)
združuje skupino raziskovalcev, ki skrbijo za preučevanje zgodovine glasbene dediščine slovenskega prostora do 20. stoletja. Stalno dopolnjujejo elektronsko zbirko podatkov o starejših glasbenih rokopisih v Sloveniji, pripravljajo znanstvenokritične izdaje glasbenih virov, organizirajo znanstvena srečanja in koncerte stare glasbe pod naslovom Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Opravljajo specialne analitične raziskave nacionalne glasbene dediščine, ki jo umeščajo v širši evropski prostor. Izdajajo zbirko Zgodovina glasbe na Slovenskem, ki bo v 4 zvezkih predstavila zgodovino glasbenega ustvarjanje na Slovenskem, začenši s prazgodovinskim dogajanjem.
Paleontološki inštitut Ivana Rakovca / Ivan Rakovec Institute of Palaeontology (PIIR)
se posveča paleontologiji izbranih skupin organizmov (diatomej, silikoflagelatov, radiolarijev, foraminifer, mehkužcev, koral in vretenčarjev), sedimentarni geologiji mezozojskih in kenozojskih karbonatnih platform in bazenov ter geobiologiji terciarnih in recentnih terestričnih karbonatov.
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta / France Stele Institute of Art History (UISF)
je osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova na področju umetnostne zgodovine v Sloveniji. Sodelavci preučujejo umetnostne spomenike od srednjega veka do novejšega časa. Posebna pozornost je posvečena raziskavam romanske dobe, baroka, ter umetnosti 19. in 20. stoletja. Raziskujejo tudi naročništvo, zbirateljstvo in umetnostni trg, pa kontekst, zlasti verski in politični, v katerem so umetnine nastajale, ter raziskovalno metodologijo in zgodovino umetnostne zgodovine. Izsledki njihovih raziskav prispevajo k ohranjanju umetnostnih spomenikov, ki so temelj identitete slovenskega naroda. Inštitut sodeluje z galerijskimi, muzejskimi in spomeniškovarstvenimi ustanovami po Sloveniji, pa tudi s tujimi strokovnimi kolegi in ustanovami.
Zgodovinski inštitut Milka Kosa / Milko Kos Historical Institute (ZIMK)
se ukvarja z raziskovanjem slovenske zgodovine od njenih začetkov do konca prve svetovne vojne. Nadaljuje z raziskovalnim delom zastavljenega programa Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki poteka v štirih sklopih in ga raziskovalci izvajajo v programsko- projektni obliki: objava virov za slovensko zgodovino, topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja, gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, problemi slovenske zgodovine 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Poleg tega pripravlja kritične izdaje analiz zgodovinskih virov, izdeluje spletišča zgodovinske topografije in toponimije, ukvarja se z zgodovino plemstva in genealogijo, ekonomsko in socialno zgodovino, prvo svetovno vojno in zgodovino diplomacije.
