Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice

Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice so bile preučevane na območju najpomembnejšega sotočja vod, med Pivško kotlino ter Cerkniškim in Planinskim kraškim poljem. Poplavne oblike se na tem območju pojavljajo tudi na bistveno višjih nadmorskih višinah kot jih dosežejo najvišje poplave v današnjih hidroloških razmerah. Te oblike, ki so danes nad hidrološko aktivnim nivojem, so obravnavane kot sledi paleopoplav. Z več metodami je bil ugotovljen prostorski obseg ter dinamika sedimentacije gradiva ob paleopoplavah. Časovna umestitev paleopoplav je temeljila na datacijah sige z radiometričnima metodama ¹⁴C in U-Th. Ugotovljeno je bilo, da je bila jakost poplav v preteklosti bistveno večja, a je bila dinamika pojavljanja paleopoplav podobna današnjim. Tako kot ob današnjih poplavah v porečju Ljubljanice se je tudi ob paleopoplavah iz suspenzije odlagalo drobnozrnato gradivo. Hidrološki razvoj porečja se je skladno z dinamiko geomorfnih procesov spreminjal skozi več faz paleookoljskih sprememb v kvartarju.