Tektonika v arhitekturi. Frampton - Semper - Bötticher

Skupno stališče v knjigi zbranih treh besedil je, da je arhitektura veščina v starogrškem pomenu besede poiesis, izdelovanja, in sicer izdelovanja materialnih objektov. To veščino opredeljujejo s terminom tektonika. Osrednje besedilo knjige je esej arhitekturnega teoretika Kennetha Framptona, s katerim odgovarja na problem, da se danes zapira možnost za delovanje arhitekture kot kreativne miselne prakse. Njegova teza je, da moramo, če nočemo privoliti v to, da postane arhitektura le velikanska tržna dobrina, vztrajati pri tem, kar je specifično arhitekturni način izdelovanja objektov. To pa je po Framptonu konstruiranje in sicer tektonsko konstruiranje. Ohranitev arhitekture zahteva danes vrnitev k tektoniki. Vrnitev k tektoniki pa je poudarek materialnega temelja arhitekture. Frampton se pri zarisu te teze opira na delo Karla Bötticherja in Gottfrieda Semperja, dveh nemških arhitektov iz 19. stoletja, ki veljata za utemeljitelja pojma tektonike v modernem pomenu besede. V knjigi so objavljeni odlomki iz njunih študij: predgovor in del uvoda v Bötticherjevo temeljno delo Tektonika Grkov in V. poglavje slavne Semperjeve študije Štirje elementi arhitekture.