Bela krajina. Trajnost v kraški pokrajini

Trajnostni razvoj na kraških območjih bi moral biti prilagojen posebnostim te pokrajine, posebej njeni ranljivosti. Ker je pravilno vrednotenje razvojnega potenciala in upravljanje s kraškimi območji zelo pomembno za Slovenijo, smo na primeru Bele krajine analizirali vpliv pokrajinskih prvin na rabo zemljišč in trajnostni razvoj. Raziskava je razdeljena na tri sklope, ki hkrati predstavljajo tri pristope k preučevanju pokrajine. Najprej smo s posebnim indeksom za kraške pokrajine ocenili stopnjo človekovega vpliva na kraško pokrajino (indeks obremenjenosti kraškega okolja zaradi vpliva človeka). Na njegovi podlagi smo Belo krajino opredelili kot nekoliko človeško obremenjeno, zato smo ocenili, da je raven obremenjenosti v Beli krajini nizka. V drugem sklopu smo preučili dve študiji primerov (naselji Adlešiči in Bojanci), kjer smo podrobno analizirali pokrajinske spremembe s poudarkom na rabi tal v zadnjih dveh stoletjih. Rezultati so potrdili opuščanje obdelovalnih zemljišč in zaraščanje pokrajine. Na preučevanih primerih se je pokazalo, da so najpomembnejša gonila sprememb rabe zemljišč družbeno-gospodarski vzroki. V tretjem sklopu smo opravili kvantitativno (z uporabo kazalnikov trajnostnega razvoja) in kvalitativno analizo (s strukturiranimi intervjuji) pokrajinskih prvin za trajnostni razvoj. S primerjalnim pristopom smo razpravljali o razlogih za razlike v pokrajinski strukturi in razvoju Bele krajine. Rezultati kvantitativne analize kažejo, da je Semič najbolj trajnostno razvita občina, medtem ko je bil Črnomelj opredeljen kot najmanj trajnostno razvita občina. Rezultati kvalitativne analize pokrajinskih prvin niso pokazali večjih razlik med občinami, a smo zaznali določene razlike med različnimi skupinami deležnikov. Načini, kako kraškost vpliva na lokalni razvoj so: zaviranje kmetijstva, zaviranje gradnje hiš in infrastrukture ter ranljivost na onesnaževanje. Lokalni deležniki so izpostavili, da kraški pojavi na trajnostni razvoj lahko vplivajo pozitivno ali negativno. Pozitivni so večinoma povezani s turizmom, negativni pa s kmetijstvom. Delo sklenemo s pozitivno ugotovitvijo, da kraškost ni le omejitveni dejavnik, temveč ima tudi razvojni potencial.