Slovenski izseljenci in zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije

Ko so se po prvi svetovni vojni zaprla »zlata vrata« v obljubljeno deželo, Združene države Amerike, se je sprožil nov izseljenski tok v razvite evropske države, predvsem v Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. To je bil čas prve Jugoslavije. Del selitvenega dogajanja so predstavljali slovenski izseljenci, izseljenke in njihovi otroci. Čas med obema vojnama je bil zaznamovan z veliko gospodarsko krizo in s povečanimi ideološkimi in političnimi pritiski. Močno prisotna v odnosu do izseljencev je bila Katoliška cerkev. Knjiga temelji na prikazu in analizi izseljenskega vsakdana, delovanja izseljenskih društev, izdajanja izseljenskih glasil, delovanja učiteljev in duhovnikov v izseljenstvu, dela konzularnih predstavništev, organiziranosti stikov z domovino, organiziranja otroških počitniških kolonij, vzdrževanja pisemskih stikov otrok po svetu. Zajema izseljensko dejavnost, duh časa, ustvarjalnost in preproste literarne utrinke ter stike z novimi okolji. Petje, igre in glasba so bili med izseljenci prisotni vedno in povsod, tako ob veselih praznovanjih kot žalostnih dogodkih. Knjiga prinaša poglobljen pogled na izseljenski svet v obdobju med obema svetovnima vojnama.